Kljub mrazu na gori Oljki

Četrto nedeljo v mesecu januarju smo Celjske zverinice šle na pohod na goro Oljko.

Ker so naši prijatelji z Golovca zelo zagreti za pohodništvo, smo jih seveda vzeli s seboj.

Pohod

Po sveti maši smo se zbrali v krogu, da dobimo zadnja navodila za na pot. Zaradi mraza smo to naredili na hitro, se posedli v avtomobile in jo mahnili proti gori Oljki.

Na pol poti smo parkirali avtomobile in dalje krenili peš. Prvo smo hodili po cesti, malce naprej od domačije Jug pa smo zavili levo navkreber skozi gozd. Ker smo bili oboroženi z dobro opremo in dobro voljo, smo jo brez težav osvojili. Na vrhu smo se zmagoslavno slikali pred cerkvijo sv. Križa.

Počitek in obled cerkve

Nastopila je lakota, zato smo zavili v planinski dom zraven cerkve in si privoščili slasten ciganski golaž. Ker planinskih knjižic nimamo, smo žig udarili kar na roke.

Ko smo poskrbeli za naše želodce, smo si še ogledali cerkev na gori Oljki. Razkazal nam jo je sam skrbnik planinskega doma. Nad notranjostjo cerkve sv. Križa smo bili navdušeni, še posebej nad mogočnim oltarjem. Pod cerkvijo smo si v kletnih prostorih ogledali tudi kapelo. V njej so Božji grob in na vsaki strani še po en stranski oltar s kipom Marije in Jezusa.

Vrnitev

V dolino smo se vrnili kar po cesti. V prijetnem in razigranem vzdušju je pot minila kot bi mignil. Na parkirišču smo za zaključek naredili krog in prav vsak je povedal svoje vtise.

Predvsem Divji risi so bili še posebej navdušeni ob novici, da bomo v mesecu marcu, ko bodo že cveteli zvončki in trobentice, imeli prvi spomladanski pohod. Tudi sam ga že nestrpno čakam.

 

Darko Potočnik - Srčni krt

Pošlji članek po e-pošti
E-pošta pošiljatelja
E-pošta naslovnika
Kratko sporočilo:

Ta članek je prebralo 322 obiskovalcev.